Fiva maualuga e aunoa ma ni faailoga

E masani lava, o le siʻitia o le vevela e fesoʻotaʻi ma le tali atu o le faʻamaʻiina i le fatuina o ituaiga eseese o faʻamaʻi pipisi, siama ma siama. O lenei tulaga matautia e matuai masani lava i le tau faasaga i meaola faʻapitoa. Ae o nisi taimi o le maualuga o le vevela o le tino e aunoa ma ni faʻamaoniga ma faʻaaliga vaaia o soʻo se faʻamaʻi. O le a le mea e fai i lenei tulaga ma le mea e te suʻe ai mo mafuaʻaga, o le ae iloa nei.

Mafuaaga o le fiva maualuga e leai ni faʻaʻailoga

ARVI. Faatasi ai ma mea e sili ona taatele e mafua ai se fiva, e taua le matauina o le maʻi poʻo le malosi o vailaʻau faʻamaʻi. Ae ui i lea, e le o taimi uma e lagona ai e le tagata le leaga i le aso muamua lava o le faʻamaʻi, o faʻamaoniga faʻaalia o le maʻi e mafai ona oʻo mai i le afiafi po o le aso e sosoo ai.

Flammation o le tino. Afai e umi le fiva e aunoa ma ni faailoga o se malulu, e ono masalomia ai fatugaʻo po o vevela. O faʻamaʻi pipisi pyelonephritis ma cystitis mo se taimi umi e mafai ona natia, e aunoa ma le faʻavauvau ma le le toʻa.

Aotelega. O le faaputuputuina o maso masusu ma maso musele poo le paʻu e mautinoa lava e tau atu i le faateleina o le vevela o le tino. E mafua ona o le faʻamaʻi puipuia e maua mai ai siaki puipui e taofi ai le faʻaopoopoga o siama faʻamaʻi ma faʻaitiitia ai o latou aafiaga ile tino atoa.

Toto. O le maualuga o le fiva e aunoa ma isi faailo e mafai ona avea ma se faailo manino o le niumonia. I lenei tulaga, e masani lava ona maualalo sina maʻi vaivai, lea e muamua sese ona o taunuuga o se maʻi poʻo le malulu.

Le uila. O lenei tuputupu ae fou e mafai ona i ai i totonu o le tino mo se taimi umi e aunoa ma le faʻaalia o ni faʻamaoniga. O le faafuasei ona faateleina o le vevela o le tino i lenei tulaga, o se faailo lea ua solo le cyst po o mo nisi mafuaaga ua tuueseese ai mai le vae, lea na faapipii i le okeni.

Faʻamatalaga inflammatory i le faʻaopoopoga. E pei ona faaalia i le faatinoga, o lenei maʻi e le masani ona o faatasi ma tiga ogaoga i totonu o le manava, i le ogaoga po o le itu, ma mai faailoga taua o loo na o se fiva ma, e tusa ai ma nisi vaivaiga.

Lyme maʻi . O lenei faʻamaʻi e tupu pe a maeʻa se masi ma e mafua ai le malosi ma le malosi o le vevela. Afai e masalomia o le mafuaʻaga o lenei tulaga e moni lava o se iniseti, e tatau ona vave faʻafesoʻotaʻi se tagata tomai faapitoa faʻamaʻi pipisi.

HIV. O le maualuga o le vevela e leai ni faʻataʻitaʻiga o loʻo aʻafia ai le siama o le immunodeficiency. E mafua ona o le tauiviga faifai pea o le totoga ma le siama o siama.

Aso o le taamilosaga. A o faagasolo le taimi o le vavao, o nisi fafine e maualuga le vevela o le vevela, o se mea masani masani ma se uiga o le tino.

Neurological disorders. O le vevela e mafai ona faʻatupulaia ona o le televave o vegetative-dystonia vascular, pe ona o le mamafa o le mafaufau poo le faaletino.

Alu. I lenei tulaga, e tatau ona maitauina o le maualuga o le vevela e aunoa ma ni faʻataʻitaʻiga e masani ona faʻatasi ma le tagofia o vailaʻau e le talafeagai mo le tagata maʻi.

Faamai o le endocrin system. O faʻalavelave tumau o faʻalavelave faʻafuaseʻi i le galuega o louroid ma le leai o se tasi o hormones o se mafuaʻaga masani o fiva. E tatau ona e gauai atu i fesuiaiga o le mamafa, suia o lagona.

Fiva maualuga ma leai ni mea e iloa ai

Afai e leai ni faʻailoga o soʻo se tasi o nei faʻamaʻi, e mafai ona i ai ni faʻafitauli i totonu o le faiʻai, le atoatoa o le mafaufau poʻo se tulaga faʻavaivai vaivai. I ia tulaga, a maeʻa le feiloaiga ma le fomaʻi, e tatau ona e faʻafesoʻotaʻi se fomaʻi o le mafaufau po o se fomaʻi.