Mononucleosis i tamaiti

O le mononucleosis faʻamaʻi, e masani ona matauina i tamaiti, e mafai foi ona taʻua o le fiva glandular, o le faʻamaʻi pipisi o le monocytic. O lenei faʻamaʻi, o le mea sili lava lea, o le mea moni, i le tulaga o le cellular e iai le suiga o le pepe ile tuufaatasiga o le toto. E tatau ona maitauina e toetoe lava o taimi uma lava i lenei soliga, o gaioiga o loʻo aʻafia ai: gasegase o le lymph, ate, toso, tonesils.

Mononucleosis i tamaiti - o le a le ituaiga faʻamaʻi?

E tatau ona maitauina o pepe e leʻi atoa le 2 ma le 2 tausaga e seasea ona maua i lenei faʻamaʻi. I le taimi lava e tasi, o tamaiti 3-5 tausaga, faʻapea foi ma tagata matutua i le mavae ai o le 40 tausaga, e ono aafia ai.

O le sui mafuaʻaga o le mononucleosis o se siama e iai DNA o le aiga herpes. Faʻaleagaina o se tagata soifua maloloina e ala i le faʻafesoʻotaʻi ma lana vaʻalele e ala i palale vaalele. O sina mea itiiti lava e masani ona i ai le felauaiga o le siama e ala i mea tau fale, meataalo a tamaiti. E i ai i ia auala ma faasalalauina atu se ituaiga faamaʻi e pei o le mononucleosis i tamaiti.

O a faʻaaliga autu o le mononucleosis?

O faailoga o se faʻamaʻi i tamaiti, e pei o le mononucleosis, e eseese ma faalagolago i le tele o mea. O le mea muamua, muamua lava, e tatau ona maitauina o faʻamaoniga o le faʻamaʻi e faʻalagolago lava i le faʻalauiloa o le patho i le tino o le pepe. E taliaina e iloa ai le 3 vaega autu o le mononucleosis. Mafaufau i ai i le faatulagaga.

O le taimi muamua o le faʻamaʻi, faʻaauau, e mafai ona tumau mai le 1 i le 8 vaiaso. I le avea ai o se tulafono, i le taimi nei e le iloa e tina se mea e le masani ai i lana tama, o lona uiga. e leʻo faaalia mai le faʻamaʻi.

I le faaiuga o le vaitaimi o le faʻalavelave, e tupu ai se gaioiga ogaoga o le maʻi. O le taimi lea na matauina ai e matua le foliga mai o faailoga muamua o le malulu i la latou tama. O le mea lea o le tamaititi ua faʻanoanoa, le fiafia, vaivaiga, ma le fiaʻai, e oo lava i le teena atoatoa o meaʻai. A maeʻa sina taimi puupuu, ona oʻo lea o le vevela o le tino i numera faila (38 ma luga). E tatau ona maitauina e masani lava e le o ese le vevela mo le 3-4 aso pe i ai foi se uiga o le galu (taimi o le toe faʻaleleia e mulimulitaʻia faʻapitoa masani). O tamaiti matutua e masani lava ona faitio i le tiga o le ulu, tiga o le gutu i lenei vaitaimi o le maʻi. Pe a suʻesuʻeina le oral vevela, o loʻo i ai le vavalaʻau o le mucous membranes.

I le faaopoopo atu i mea uma o loʻo i luga, o loʻo i ai le faʻaopoopoga o laina faʻapitoa o le lymph. I le avea ai o se tulafono, o le tagata muamua e mafatia mai i gaioiga o le lymph submandibular. I nisi tulaga, o lenei faailoga e mafai ona faalauiloaina e tina latou te matauina foliga vaaia i luga o le ua o le pepe pepe ma se moa moa. O le tino o loʻo i totonu o le nasopharynx, ao fulafula foi, e mafua ai ona mafai e matua ona iloa le foliga mai o le galu i totonu o le pepe i le po, lea e le i matauina muamua. O ia suiga e mafua ai foi le suia o le leo o le kiona - ua amata ona vaivai, ma i nisi tulaga ua mou atoa. Tamaiti ole matutua e taumafai e aua le tautala, ona o le tiga matuia, ma taumafai e faamatala a latou gaioiga ma matua.

O le lona tolu o vaitaimi o le faʻamaʻi, toe faʻaleleia, o loʻo faʻaalia i le leiloloa o le faʻataʻitaʻiga o loʻo faʻamatalaina i luga ma le faʻamautuina o le manuia o le pepe.

Faʻafefea ona faia togafitiga?

Aʻo leʻi togafitia le mononucleosis i tamaiti, o le suʻega atoa o loʻo faʻatulagaina. O le suʻesuʻega e faʻavae i luga o iuga o suʻega falesuesue.

O le togafiti togafitiga mo lenei ituaiga faʻamaʻi e aofia ai gaoioiga nei:

I le tulaga lautele, o le togafitiga o se faailoga. O le faʻataʻitaʻia o le fomaʻi o loʻo faatonuina ai fualaau faʻamaʻi.

O le a le mea e mafai ona avea ma mononucleosis matautia, e matauina i tamaiti?

I uluai faailoga o le maʻi, e tatau i le tina ona faʻaalia le pepe i le tamaititi. O lenei mea o le a faʻatagaina togafitiga vave ma aloese mai aʻafiaga leaga o le mononucleosis, lea e mafai ona tupu i tamaiti. E aofia ai: