O le taimi sili ona faigata i le olaga o se tamaititi ma ona matua o le taimi lea e vaʻaia ai nifo o le pepe - mai le 4-6 masina i le 1.5 tausaga. O lenei faiga e le mafaamatalaina: e le mafai ona iloa, ma e mafai ona mafua ai le tiga i le tamaititi ma o mai faatasi ma faʻaaliga eseese: vevela , tagi, manava manava, gutu o le isu, faʻaleleia atili o le salivation, tale ma le vomiting.
Talu mai le faʻaleagaina o le ulavavale i tamaiti o se mea e le masani ai, e mafua ai le fiafia sili i matua. O le mea lea, i lenei tusiga, o le a tatou mafaufau i mafuaʻaga o le fesuiaiga i le taimi o le a vavae nifo.
Mafuaaga o le vomiting i tamaiti i nifo
E tele mafuaʻaga mafuaʻaga e mafai ai e le tamaititi ona amata ona vili pe a vaʻaia ona nifo:
- faateleina le faʻamalolo - ona o tamaiti e le maua i taimi uma le taimi e faʻaumatia ai pala, latou te amata faʻapipiʻi i le faai, ma e mafai e pepe ona tataʻi, e mafua ai le vomiting;
- maualuga le vevela;
- le tagi faʻasalaga - o le mea e sau faatasi ma le tiga, o le mea lea o le tamaititi ua le lava, tele pe tagi pea ma le tagi, o le mea lea ua foloina ai le ea. Afai o se vaega itiiti o le ea e mafua ai le faatonutonuina, ona tele ai lea o le ea e mafua ai le vomia;
- fafagaina e feteenai ma le manaoga o le tamaititi - i lenei auala o le tino, e pei o le mea lea, e teena meaai e le manao le pepe e ai;
- faʻamaʻi - i lenei vaitau ua faʻavaivaia le tino o le tamaititi ma o le mea lea e faigofie ona pa'ū. Ma afai o le vomiting eo mai faatasi ma le manava ma le maualuga o le fiva, o le mea lea e le o se tali atu i nifo, ae o se siama o le vavave.
E tatau i matua ona faʻafesoʻotaʻi le pediatrician i le taimi e toso ai nifo o le tama i le vomiting, manava manava, tale ma le vevela i luga o le 38 ° C. I le uma, e na o se fomai faapitoa e mafai ona fuafua pe maʻi se tamaititi pe ua na o nifo na malepelepe.