Stenosis o larynx i tamaiti

Lafoaʻi laryngotracheitis poʻo, i se isi faaupuga, o le vevela o le larynx o se faʻamaʻi matautia i tamaiti, lea e oʻo lava i aso nei e tele le ola o tamaiti. Ona o le tele o matua ua leiloloa ma ua le iloa le mea e fai pe a amata e le tamaititi se osofaiga. O le mea lea latou te le maua ai le taimi taua, ma o le tulaga o le tamaititi ua matua leaga lava. I lenei tusiga, o le a tatou malamalama i le auala e iloa ai le stenosis o le larynx i tamaiti ma avatu le fesoasoani muamua.

O le stenosis o le larynx o le vavalalata o le laryngeal lumen, e mafua ai le faanatinati le faasolosolo malie. E mafua mai lenei mea ona o le maso maso, o le edema o le vailaʻau, poʻo le faʻasalaga o le pulou ma le pipili. E masani lava, o le maʻi e tupu i tamaiti laiti (1-3 tausaga).


Faailoga o siama o le larynx i tamaiti

Muamua, e foliga mai o le tamaititi ei ai ARVI. Ae i totonu o le lua aso o loʻo i ai se fiva maualuga, o se leo leotele ma se vevela o le "taofi" le tale. Faoa faamalosi e masani ona tupu i le po. O le pepe e amata ona manava malosi ma "manaia". O le mea sili ona faigata o le faʻaaogaina. O le tamaititi e leai se mea, leai se fefe ma tagi pea. E paʻu le paʻu ma e faʻavaivai. O le faailoga muamua lea e leai se okesene.

O mafuaʻaga o le vevela o le larynx i tamaiti, o se tulafono, o vailaau eseese o le vavave, ae o allergies ma tino mai fafo i le larynx e mafai foi ona avea. E i ai foi le maʻi o le larynx, e mafua mai i manuʻa o le larynx (faʻamaʻi o le taotoga, mumu kemisini).

Laasaga o le sosoʻo o le larynx

E fa tikeri o faʻamaʻi pipisi o le larynx.

  1. I le taimi muamua (o le taimi o le taui), o loʻo i ai se suiga i le leo, o foliga mai o le tale "paga". I le taimi lava e tasi, e leai ni faʻailoga o le leai o se okesene. I le malolo, o le manava e tusa lava pe.
  2. I le laasaga lona lua poʻo le laasaga o taui e le maeʻa, ua mataituina ai le palloruli o le paʻu, lea e taʻu mai ai le leai o se manava. I luga o le faʻamaga, o le a paʻu ai apaau o le isu. E fefe le tamaitiiti ma masani ona fefefe.
  3. I le laasaga o le taupulepulega, o le tulaga o le tamaititi ua sili ona faigata. Lese le lanu moana, tamatamai lima. O le manava e faigata i musumusuga ma faʻamalologa. Ua faaitiitia le fatu.
  4. Tulaga faigata tele. O le fa lona fa (asphyxia) e faʻaalia i le manava le mataʻu ma le faʻaitiitia o le fatu fatu. E mafai ona gaogao.

Togafitiga o faʻamaʻi o le larynx i tamaiti

E sili atu pe afai e te amata togafitiga aʻo leʻi oʻo mai ni faʻafitauli ogaoga, ona mafai lea ona aloese mai se tulaga ogaoga. E manaʻomia e le pepe le tele o meainu ma meaʻai e pala. O le a aoga le ufiufi o le pusa ma vae. E mafai ona e tuʻuina atu ni mea faʻataʻitaʻi pe a oʻo i luga le vevela. Ma faʻapea foi mo le manava o loʻo faatalitali, o loʻo faʻamoemoe e faʻamoemoe.

I faailoga muamua o le oʻo mai o se osofaiga o le vevese o le larynx, muamua mafua ai le fesoasoani faanatinati. Aʻo leʻi oʻo mai le falemaʻi, aua e te popole ma aua le faʻaumatia le taimi, ae fesoasoani i lau tama. Ina ia fesoasoani i le manava, vevela ma le malulu o le a fesoasoani (faʻamalolo, pe, mulimuli ane, tatala se vai vevela i le faletaele ma alu i ai). E taua tele i le taimi nei le faʻafilemuina o le pepe ma faʻaitiitia le gaioiga faaletino, o le a taʻitaʻia ai le faʻamalosiina o le mānava ma le faʻaitiitia o le manaʻomia mo le okesene. O se itu lelei e maua mai e ala i le taitaia, faʻaaogaina, togafiti faʻamalosi. Uu vae o le pepe (vai vai vevela 42-45 ° C), tuu laulatini masi i luga o le roe ma faʻaavanoa i taimi uma se vai mafanafana.

Puipuiga o siama o le larynx

Ina ia puipuia le faamai, e tatau ona faaitiitia le tele o taimi ole SARS, ia mulimuli i togafitiga ile taimi o le faamai pipisi, ia faaita ai le tamaitiiti, ma ia faamalosia foi le puipuiga.