O tala pepelo i tamaiti o latou faʻaʻailoga

O se maʻi ogaoga, o le mea e taʻua o le cereal sese, e masani lava ona maua i fanau mai le 1 i le 7 tausaga. O maʻi o se mea taufaamatau i le olaga o le tamaititi, o lea e tatau ai i matua ona iloa uluaʻi faailoga o se croup crou ma iloa le auala e avatu ai le fesoasoani pepe faʻafuaseʻi.

O le a le mea e fai?

Stenosis o le larynx, lea e tupu i lalo o le aafiaga o se viral or bacterial infection, i vailaau masani e masani ona taʻua o le croup crou. Sese, aua o le croup moni ua manatu o se tulaga e tulaʻi mai i se tulaga lamatia ma, o le mea e lelei ai, o se maʻi e le masani ai e pei o le diphtheria.

E masani lava, o osofaʻiga o cereal sese e tupu i ni gasegase ogaoga o le manava e mafua mai i siama o le fomaʻi, parainfluenza, pe a aafia i le siama o le herpes, o le misela, o le tale, o le vevela, o le chicken pox, o le adenovirus. E le gata i lea, e mafai ona avea le tagata solitulafono ma: aʻau o le hemophilic, streptococcus, staphylococcus, pneumococcus.

O foliga faʻaanatura o le fausaga e mafai foi ona saofagā i le atinaʻeina o faʻamaʻi o le larynx. O le mea lea, mo se faʻataʻitaʻiga, o faʻamaoniga o croup crou i pepe faatoa fananau mai e sili atu ona faʻailoa, ma o le faʻamaʻi lava ia i tamaiti laiti e sili atu ona salalau. E mafua lenei mea i le mea moni e faapea, o le sosoʻo ma le sulu i tamaiti laiti e vaapiapi, ma e iai le faʻaoga pei o le faʻaoga. E le gata i lea, i puipui o le larynx o se numera telē o faʻaoga pipisi ma vaʻa toto, lea e mafua ai le fula o le anufe i le fulafula, mafua ai le pipisi ma osofaiga o le toso.

Faailoga o se meaʻai sese i tamaiti

O nai faigata le manava ma le latalata atu o le leo, lea o loo matauina i le pepe i le aoauli, e toatele matua ua le iloa. Ae ui i lea, o le osofaʻiga o le tagi ma le paʻu o le paʻu, lea e mafai ona amata i le po, e le mafai ona le iloa. I le avea ai o se tulafono, o faʻailoga iloga o se croup crou i tamaiti e sili atu ona faʻaalia i le po. O le manava a le pepe e amata ona pisapisao ma vave, o le vevela e oʻo atu i le 39 tikeri, o faʻamaʻi taitasi e tuʻuina atu ma le faigata tele, faʻavavevave ma le mafanafana, felaʻasaʻi o le tale vaivai, lea e faʻateleina aʻo tagi. E masani lava o le ata o le falemaʻi e faʻapipiʻiina e le toe faʻasalaga o avanoa intercostal, subclavian, supraclavicular and jugular fossa.

I tulaga ogaoga, o le larynx o le tikeri lona fa, o loo i ai le: palloruli o le paʻu, cyanosis o laugutu, vaivaiga, fenumiai ma le le lava o le iloa, tale ma le manava manava, faaitiitia o le mamafa, manava ma vaivai, gaogao ma le bradycardia.

I le avea ai o se tulafono, faʻalogoina faʻamaoniga o cereal sese i tamaiti o loʻo matauina i le aso 2-3 o le faʻamaʻi, pe a oʻo atu i le lona lua, tolu tikeri. I lenei laasaga e taua le tuʻuina atu i le tamaititi le tausiga faʻapitoa, a le o lea, o taunuuga o lenei tulaga e mafai ona faʻafitia.

Faʻalavelave faʻafuaseʻi mo le faʻamalosi o le larynx

O le mea lea, o le iloa o le croup crogu ma le a ona faailoga i tamaiti, e tatau i matua ona mataala. Aʻo feagai ma se osofaʻiga i le po, o le mea e sili ona taua o le nofo filemu. O le mea moni, o le mea muamua lava e te manaʻomia e valaʻau i se falemaʻi, ma ao le i taunuu o ia e taumafai e fesoasoani i le tamaititi i auala uma lava. I le tele o tulaga, faʻasaʻo le spasm ma faʻafaigofie le tulaga e fesoasoani i le malulu malulu - e mafai ona e afifiina le paʻu i totonu o se palanikeke ma tatala le faamalama lautele (masani lava o se faʻamaʻi taimi masani e oʻo i le faaiuga o le tautoulu - o le amataga o le taumalulu, o lea e le tatau ona i ai faafitauli i le malulu). Ma le isi, o le faoa faamalosi e fesoasoani e ala ile mafanafana ile saline masani, ma isi auala e fesoasoani e faʻamamaina ai le ea ma mucous membranes. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le a sili atu le faigofie pe a ave i totonu o le faletaele e tumu i le vaʻa. E taua le tuʻuina atu o le pepe i le tele o vai inu, pe afai e talafeagai, aumai i lalo le vevela ma faʻatali mo nisi fautuaga mai le fomaʻi a le tamaititi.