E faʻapefea ona faateleina le ferns?

I le faʻaopoopoga i laau totō, o loʻo i ai foʻi mea totō teuteu. Latou te le totogo pe fuga le matagofie, ma ua ola e tagata ona o a latou laʻau teuteu e le masani ai. O lenei vaega e mafai ona aofia ai ferns - o se tasi o laau tuai i le lalolagi. I aso nei e sili atu ma le 11,000 ituaiga, ae na o ni nai faʻaaogaina i totonu o le faʻatoaga o fale ma le faʻatoaga. O le tele o taimi latou te faʻaaogaina mo nofoaga paʻu . I totonu o ituaiga lauiloa o lenei laau e mafai ona taʻua o le adianum, nephrolepis , o le eletene, o le platiteitum, pellei, peteris, etc.

O fagogo e manaia i lo latou gaosia i le natura faatasi ma le fesoasoani a le ava, pei o lapisi ma pusa. O feeseeseaiga o ni fatu, e na o sina mea itiiti lava, lea i le taimi lava e tasi e faigata ai i tagata ona fananau mai i se mea faʻapitoa ma faʻafiafia ai, e oo lava i taaloga eseese: o le a leai pe leai foi? O lea la, sei o tatou vaʻai pe faʻapefea ona tupu lenei faagasologa.

O uiga masani o ferns o lau lapopoa lapopoa, e tupu malie tele. I luga o le laupepa laʻau, spores poʻo fatu e faia e toe gaosia ai le fern.

Auala e toe gaosia ai ferns

O le toe faʻaleleia o ferns e aofia ai auala e lua:

  1. Faʻapenaina e le spores . Feeseeseaiga i nei laau totō o loʻo faʻapipiʻi i luga o pepa taʻitasi. O fafo latou te foliga tutusa i lanu moana po o lanu enaena. Ina ia aʻoaʻo i le faʻatinoga, aʻo faʻateleina le uʻu, tipi se laulaau mai le laau faʻasolosolo o le efuefu enaena ma tuʻu i totonu o se pusa paʻu. E tatau ona luluina, o lea e vavae ese ai le pala mai le laulaʻau ma faʻapalapala i le pito i lalo o le taga i le foliga o se paʻu enaena. E sili atu le faia o lenei mea i nisi o faʻasalaga, faʻasalalau i lea taimi ma lea taimi le afifi. Ona tatau lea ona lūlūina fatu i le mea ua saunia. E pei ona masani ona faʻaaogaina se faʻafefiloi o oneone ma peʻa, o nisi taimi ma le faʻaopoopoga o eleele lau. I tulaga ogaoga, ua faatagaina e ave se mea sauni mo le senpolia. O le faʻafefiloi o le faʻafefiloi e tatau ona fufulu mo le 4 itula e faʻateʻa ese ai meaʻai ma vao leaga. Ona tumu ai lea o se pusa papaʻu i se eleele susū e tusa ma le 3-4 cm le mafiafia ma tufatufa ua tufatufaina i luga o le fogaeleele (e le manaʻomia ona fufuluina). O le pusa e ufiufi i le tioata e faatumauina ai le tumau o le susu. Ina ia faʻaleleia le gaʻo o le fern, e tatau ona mautinoa le vevela i le itulagi o + 25 ° C. Muamua o le pala e foliga mai e tupu mai - o se tamai laau e leai ni aʻa. E le pei o isi laau masani, ei ai a latou tane ma fafine, lea e faʻaogaina ai sela sefe. E tatau ona sosolo lemu i luga o le pulu moli, ona o le i ai o se ata fefiloi o le a faia le faʻasaga.
  2. Fua o le toe gaosia . E sili atu ona faigofie ma faʻaaoga i laau e iai ni mea e tutupu aʻe. Faia lelei i le tautoulu, i le taimi o le faʻatulagaina faaletausaga, pe i le tautotogo, pe a uma le amataga o le tuputupu ae malosi. Ina ia faia lenei mea, vaelua le vaomatua i ni vaega se tele pe faasee ese i ni laupepa eseese. I lenei tulaga, e tatau ona e gauai atu i le fuainumera o fua o le tuputupu aʻe (meristem) i rhizomes. I le togalaau vegetative o loʻo faasino atu foi i le toe gaosia o gaioiga ma pulupulu pulupulu na faia i le pito o laulaʻau i nisi o meaola (mo se faʻataʻitaʻiga, i le parakalafa). Ae e mafai ona faateleina le nephrolepis faafetai i le vevela vevela, lea e salalau i luga o le eleele, e pei o se musika vavao. Vavaeese se ituaiga o sola ese ma tuu i totonu o se tamai fagu. O isi ituaiga o nephrolepis ei ai fatu, lea e faia i ni numera telē i lalo o laʻau. E mafai foi ona faʻaaoga mo le toe gaosia.

Mo na ferns e na o le tasi le fua o le tupu, e faʻaaogaina le faʻaaogaina o le vae. O le aʻa o le laau e tatau ona tipiina ma le totoa i se manoa malosi i le va o taʻavale. Ona totoina lea o laau taʻitasi ma se vaega o le aʻa i totonu o le eleele, faʻafefe lelei ma faʻafefe. O le mea e fai lenei faiga e manaʻomia i le tau malulu.