Roseola tausi pepe

Roseola pepe, poʻo le faʻafuaseʻi ona le gasegase o se faʻamaʻi pipisi e aafia ai tamaiti ei lalo o le 2 tausaga. O le taimi lava e le o taʻua ai lenei maʻi: pseudo-red, tolu-day fever, maʻi lona ono, pepe pepe. O nei igoa "tagata" na mafua ona o ni faailoga faapitoa o le maʻi.

Faailoga o le olaola i tamaiti

I le taimi muamua, e maualuga le vevela o le tino o le tamaitiiti, e oo atu i le 39-40 ° C. O isi faʻamaoniga uma e tupu e tusa lava ma le pito i tua o le vevela e lua. E mafai ona avea ma vaivaiga lautele, faʻafefe, faʻaitiitia le manaʻo, manava manaia i se foliga malie. O le vevela e masani ona tumau i le 3-4 aso, ona pau ai lea, ma i totonu o ni nai itula, o le tamaititi, ua uma ona lelei lona soifua maloloina, o loʻo i ai se faanatinati - o le faʻailoga lona lua i le roseola tamaiti. Laititi laʻitiiti ma pisipisi o lanu piniki piniki i luga o foliga ma le tino, e foliga tutusa lava ma le foliga mai o le gelapelu, aua le tuʻuina atu i le tamaititi ni faʻafitauli ma pe a mavae ni nai aso e mou atoa.

Le mafuaʻaga ma le faʻaaogaina o faʻamaʻi pipisi i pepeola roseola

O le mafuaʻaga o lenei maʻi le masani ai o tamaiti, pei o le roseola, o le herpes virus. Ae o matua, e fiafia i fesili e uiga i le mafuaʻaga e afaina ai e nei siama ia tamaiti laiti, pe o le roseola e pipisi ma pe faapefea ona faʻasalalau. A o le matua, o osofaʻiga a le herpes e saʻo lava tamaiti, aua latou te le i faia le puipuiga i lenei siama (lea e latalata ile 3 tausaga). Ae ui i lea, o tagata matutua, e tele taimi e ave ai le togafiti, ae e le maʻi ona o fomaʻi i lenei pathogen. O le mea lea, e oo lava i ona lava matua e mafai ona afaina ai se tamaitiiti, e aunoa ma le iloa. O le gasegase e faʻapipiʻiina i laulaau vaalele, ma o le taimi e faʻaolaina ai roseola mai le 5 i le 14 aso. O le aʻafia o le pepe o le roseola e masani lava ona faʻateleina i le tautotogo o le tautotogo.

E faʻatatauina i le roseola?

Ona o lea, e le o iai le togafitiga o le gasegase, talu ai o le faʻamaʻi lava ia e alu, e aunoa ma se faʻalavelave i le tino o le tamaititi. Pau lava le mea e mafai e matua ona fai mo la latou pepe o le tuʻuina atu lea ia te ia o se sui antipyretic (pe a oʻo i le maualuga o le vevela 38-38,5 °), ma, ioe, ia faʻavaivaia ma o le mea lea e sili atu le gauai atu o le tamaititi. Aua nei galo e uiga i le tele o vai e manaʻomia e le pepe pe a oʻo i le vevela, e tusa lava po o le a le siama ma le mafuaaga o le maʻi. E taua tele le taofia o le faʻamalolo o le tino i le manava.

O le natura masani o le roseola o loʻo i ai i le ogaoga o le faigata o le tuʻuina o le faʻamaonia saʻo. Talu ai o le uluaʻi faʻamaoniga o le faamai e maualuga le fiva, e mafai ona fenumiai ma nisi faʻamaʻi - mai faʻamaʻi viral respiratory in poisoning. Ma le isi, o le vevela o le vevela e mafai foi ona avea ma se faailoga o toetoe lava o maʻi o tamaiti. E seasea filifilia e fomaʻi ni togafitiga e manaʻomia ma e masani lava ona aveese le fiva i se tamaititi mo le malulu, ma faatonuina ai togafitiga talafeagai, lea e le o manaʻomia e le tamaitiiti.

O le faʻamaʻi o le pepe o le a leai ni aʻafiaga faapitoa. O se tuusaunoaga e na o ni faʻafitauli e tupu i nisi taimi i tamaiti pe a maualuga le fiva, e pei o le faʻavevesi o le vevela. E le gata i lea, afai e le mafai ona fomaʻi le fomaʻi ma faʻamaonia fualaau faasaina e fuafua i le togafitiga o se isi, o le a leai se faʻamaʻi, e mafai ona afaina ai nisi o faafitauli, ae maise lava, o faʻamaʻi mai.

Roseola pe a ma le lua tausaga talu ona toetoe o tamaiti uma. Ae e mafai lava ona aloese mai pe afai tatou te faia ni auala puipuia e faʻafefe ma faʻamalosi ai le puipuiga o le tamaititi.